O psihoterapiji

Psihoterapija je proces osebne rasti. Za vsakega drugačen in zato edinstven. Zanj si vzamemo čas.
list 3 1

Psihoterapija

Psihoterapija je proces. Le ta se odvija, raste in razvija med psihoterapevtom in klientom ob uporabi različnih verbalnih in neverbalnih metod in tehnik.

O psihoterapiji

Psihoterapija je proces. Le ta se odvija, raste in razvija med psihoterapevtom in klientom ob uporabi različnih verbalnih in neverbalnih metod in tehnik, ki posamezniku pomagajo pri spremembi razumevanja samega sebe, njegovih emocij in vedenja. Ob periodičnem srečevanju klienta s psihoterapevtom, klient postopno spreminja odnos do samega sebe ter posledično do sveta, kar vodi v občutek sreče in zadovoljstva z lastnim življenjem. Odnos med posameznikom in psihoterapevtom temelji na pozornosti, medsebojnemu zaupanju, sprejemanju in empatiji. Terapevt daje posamezniku ves prostor in čas, ki ga klient potrebuje, ob tem pa ga podpira in vodi. Pomemben del procesa je zaupanje posameznika v »nič, kar se zgodi ni narobe oz. vse, kar se zgodi je ok«.

Proces je za vsakega drugačen in zato edinstven. Odvisen je od posameznika, od kompleksnosti njegovih težav, potreb ter tudi od same želje oz. interesa posameznika po izboljšanju lastnega življenja. Vsak posameznik je človek zase in zato drugačen od drugega. Ne glede na to, pa je delo na sebi proces, ki traja. Če si predstavljamo, da živimo življenje po določenem vzorcu, na določen način leta in leta, potem si lahko tudi predstavljamo, da je za prepoznavanje teh vzorcev in njihovo spreminjanje potreben čas. Čas prinese globino in sprememba v globini prinese trajnost te spremembe. Zavedanje v naših mislih, na našem racionalnem oz. kognitivnem nivoju je le prvi korak. Dovoliti občutkom, da se verbalno ali neverbalno izrazijo in preobrazijo pa je korak, ki potrebuje več časa. Da se med našim racionalnim in emocionalnim delom vzpostavi ravnovesje, ki nam daje občutek poznavanja samega sebe, občutek moči, da si lahko sledimo in se izražamo ter hkrati spreminjamo realnost okoli sebe in smo posledično vidni in slišani, pa je cilj procesa dela na sebi.

Za proces osebnostne rasti si vzamemo čas.

list 3 2

Razlogi za psihoterapijo

Skrb za psihično počutje naj bo naša najpomembnejša skrb, saj dobro psihično počutje vpliva na vse ravni našega življenja. Psihoterapija je zato namenjena vsem, ki si želite izboljšati kvaliteto svojega življenja ne glede na to, v katerem obdobju življenja ste in s kakšno stisko se soočate.

Skrb za psihično počutje naj bo naša najpomembnejša skrb, saj dobro psihično počutje vpliva na vse ravni našega življenja. Psihoterapija je zato namenjena vsem, ki si želite izboljšati kvaliteto svojega življenja ne glede na to, v katerem obdobju življenja ste in s kakšno stisko se soočate.

Psihoterapija vam lahko pomaga ob soočanju s katerimikoli težavami, naj bodo le te osebnostne, odnosne ali psihosomatske narave. Lahko so dolgotrajne in kronične, sporadične, ali pa jih zaznavate kratek čas.

Pogoste težave s katerimi se posamezniki obrnejo k meni po pomoč so konfliktni partnerski ali drugi odnosi, anksioznost in napadi panike, občutki utesnjenosti, ujetosti in nesvobode, depresivnost, osamljenost, motnje spanja, pogosta jeza, agresija, strah, žalost idr. Prav tako psihoterapija pomaga pri pogostih glavobolih, motnjah dihanja, pogostemu občutenju pospešenega bitja srca, bolečinah v prsnem košu ter drugih telesnih znakih, ko le ti niso organskega izvora. Že dolgo je znano, da so mnoge telesne težave posledica duševnih težav, ki imajo razlog v neprepoznani oz. nepredelani psihični stiski. Včasih pa posameznik niti ne ve, kaj ga tare, pa kljub temu čuti, da bi potreboval pogovor. Tudi v tem primeru se lahko obrnete k meni po pomoč.

Izpolnite kontaktni obrazec ali pa zgolj pokličite in v najkrajšem možnem času vam bom odgovorila.

list 3 3

Oblike psihoterapije, UČNE TERAPIJE in supervizije

Obstaja več tipov psihoterapije: individualna psihoterapija partnerska psihoterapija, skupinska psihoterapija, učna terapija ter individualna in skupinska supervizija.

  • Individualna psihoterapija, ki poteka 1x ali 2x tedensko po 50 min oz. 90 min v primeru, ko se klient odloči za dvojno uro ter s tem za bolj poglobljeno delo.
  • Partnerska psihoterapija, ki poteka 1x tedensko po 90 min.
  • Skupinska psihoterapija, ki poteka okvirno 3 leta v skupini zaprtega tipa, kar pomeni, da se po zaprtju skupine vanjo ne more vključiti nov klient. S tem se zagotovi zaupen in varen prostor.
  • Učna terapija za edukante v psihodinamskem pristopu, ki poteka 1x ali 2x tedensko po 50 min oz. 90 min v primeru, ko se edukant odloči za dvojno uro ter s tem za bolj poglobljeno delo.
  • Individualna supervizija za specializante psihodinamskega pristopa in drugih psihoanalitičnih pristopov ob dovoljenju vodje izobraževanja, ki poteka 1x tedensko po 50 min oz. 90 min, če se odločimo za bolj poglobljeno delo.
  • Skupinska supervizija za specializante psihodinamskega pristopa in drugih psihoanalitičnih pristopov ob dovoljenju vodje izobraževanja, ki poteka 1x mesečno po 180 min v skupini max 4 specializant-k/ov.


Za vse oblike psihoterapije oz. supervizije velja, da zaključek dela ni vnaprej določen, ampak ga prilagodimo glede na dosego vnaprej dogovorjenih ciljev.

list 3 5
list 3 4

Struktura individualne psihoterapije

Posameznik na terapijo prihaja od 1x do 2x tedensko v dopoldanskem ali popoldanskem času. Vsaka seansa traja 50 min oz. 90 min, če se odločite za dvojno uro. Začne se z uvodnim srečanjem, na katerem se posameznik in terapevt drug drugemu predstaviva.

Posameznik na terapijo prihaja od 1x do 2x tedensko v dopoldanskem ali popoldanskem času.

Vsaka seansa traja 50 min oz. 90 min v primeru, da se klient odloči za dvojno uro. Začne se z uvodnim srečanjem, na katerem se posameznik in terapevt drug drugemu predstaviva. Posameznik predstavi težavo zaradi katere se je k meni obrnil po pomoč, jaz pa predstavim svoj način dela, potek terapije ter dogovor o sodelovanju med klientom in terapevtom, o delu in zaupnosti ter ceni, načinu in pogojih plačevanja. Uvodno srečanje je tako spoznavno srečanje, na podlagi katerega se posameznik odloči ali bo vstopil v psihoterapevtski proces ali ne. Včasih, kadar je to potrebno, si lahko tako posameznik kot jaz vzameva dalj časa za dokončno odločitev o tem ali bova delala skupaj ali ne. Vsa nadaljnja srečanja pa so potem odvisna od toka dogajanj znotraj posameznika, njegovih čustev, teženj in odzivov. Na eni strani proces usmerja klient, ko prihaja na ure s svojimi temami (dnevnim dogajanjem, občutji, sanjami, dilemami ipd.), na drugi strani ga podpiram in vodim jaz. Psihoterapevtski proces se zaključi takrat, ko klient o tem odloči oz. ko so doseženi ciji, ki jih postaviva na začetku procesa. Za slovo si vedno vzameva do 3 srečanja. Ob tem je pomembno, da se klient lahko vedno vrne in svoj proces nadaljuje.

list 3 6

Struktura partnerske psihoterapije

Partnerska psihoterapija, podobno kot individualna terapija, nima natančno omejenega časa trajanja, saj je čas pogojen s stopnjo težavnosti odnosa.

Partnerska psihoterapija se začne z uvodnim srečanjem, kjer partnerja povesta, kaj je razlog za njun prihod. Zanima me, na kakšen način sta se spoznala, kakšen je bil njun odnos na začetku skupne poti ter kje na tej poti so se začele pojavljati težave. Predstavim jima moj način dela, potek terapije ter dogovor o sodelovanju med partnerjema in menoj. Uvodno srečanje je tako spoznavno srečanje, na podlagi katerega se partnerja odločita ali bosta vstopila v psihoterapevtski proces ali ne. Včasih, kadar je to potrebno, si lahko tako partnerja kot jaz vzamemo dalj časa za dokončno odločitev o tem ali bomo delali skupaj ali ne. Vsa nadaljnja srečanja pa so potem odvisna od toka dogajanj znotraj partnerjev in med njima; njunih čustev, teženj in odzivov, njune dinamike odnosa, predvsem pa od doseganja ciljev, ki smo jih zastavili na začetku procesa. Na eni strani proces usmerjata partnerja, ko prihajata na ure s svojimi temami (dnevnim dogajanjem, občutji, dilemami, konflikti, izpolnjenimi nalogami ipd.), na drugi strani ga podpiram in vodim jaz.

Srečujemo se 1x tedensko ali 2x mesečno po 90 min. Partnerska terapija ima odprti konec, saj je čas pogojen s stopnjo težavnosti odnosa. Konec partnerske terapije je odvisen od doseganja ciljev, ki si jih partnerja na začetku skupnega dela zastavita. Je pa običajno proces dela krajši kot v individualni terapiji. Za slovo si vedno vzamemo vsaj 2 srečanja. Ob tem je pomembno, da se partnerja lahko vedno vrneta in svoj proces nadaljujeta.

Ob partnerski psihoterapiji je priporočljivo, da sta partnerja vključena tudi v individualno psihoterapijo pri dveh ločenih psihoterapevtih, saj lahko na individualnih srečanjih predelujeta vsebine, ki se odpirajo na partnerski terapiji in za katere ni dovolj prostora, da bi jih raziskovali na partnerski terapiji (npr. konfliktni odnosi s starši in sorojenci, težave na delovnem mestu, smrt bližnjega idr.).

list 3 7

Tehnike dela

Pristop, ki ga uporabljam temelji na psihoanalitični teoriji, ki med drugim pravi, da je beseda največje zdravilo. A poleg besede pot do našega notranjega sveta odpirajo tudi kreativne tehnike, kot so risba, fantazijska potovanja, igra vlog idr.

Pristop, ki ga uporabljam temelji na psihoanalitični teoriji, ki med drugim pravi, da je beseda največje zdravilo. Že Freud je ob začetku odkrivanja psihoanalize, l. 1890 v svojem spisu “Duševno zdravje in hipnoza” zapisal, da je beseda bistveno orodje zdravljenja duše. Da je magični instrument. Ko začne posameznik skozi besedo izražati svoje plasti notranjega sveta, najprej previdno in nekoliko nezaupljivo, skozi čas pa vse bolj poglobljeno in z zaupanjem, potem se njegov duševni aparat sprosti, napetost popusti in njemu je lažje.

Pa vendar besed včasih ni. Ker nimajo izkušnje iz katere bi se lahko rodile. Takrat lahko, ob soglasju klienta, uporabim različne kreativne tehnike, ki predstavljajo neogrožujoč način, kako dostopamo do našega nezavednega. Igre vlog, fantazijska potovanja, risanje, peskovnik in druge tehnike odpirajo vrata našim občutkom, ki smo jih dolgo nazaj potlačili, ker jih nismo mogli ali smeli izraziti in zmogli regulirati, zdaj pa se lahko osvobodijo in naredijo prostor novim občutkom, ki jih lahko razumemo in uravnavamo.

Ob tem je v središču učenje pravilnega dihanja. Vsak dojenček priveka na svet na način, da diha s celim trupom. Sčasoma pa mnogi, zaradi neodzivanja bližnje druge osebe, največkrat mame, na naše potrebe v zgodnjem otroštvu, občutke začnemo nehote in nezavedno tlačiti. Plitko dihanje oz. dihanje z zgornjim delom pljuč je posledica potlačenih občutkov, ki čakajo, da jim bomo posvetili pozornost. Zato pomembni del terapevtskega procesa namenjamo pravilnemu dihanju s trebušno prepono. Na ta način počasi in neinvazivno prihajamo v stik z našim emocionalnim svetom, ki se nahaja v trebušni votlini in ga zaokroža enterični živčni sistem.

Na seansah v individualnih terapijah lahko posameznik sedi nasproti mene, lahko pa tudi leži, stran od mojega pogleda, kar mu daje več občutka notranjega prostora, da lahko spregovori o vsem. Hkrati deaktivira naš racionalni oz. kognitivni del in aktivira naš čustveni svet. V obeh primerih terapija poteka na podlagi pogovora, v katerem posameznik lahko pove vse, kar mu pride na misel, pa naj se zdi še tako nepomembno. Ker je cilj psihoterapije, da pridemo do potlačenih vsebin, ki povzročajo amnezije oz. spominske luknje ter posledično vplivajo na naše nezadovoljstvo, se poslužujem tudi tehnike prostih asociacij in analize sanj, ki nam ta dostop omogočajo. S tem nam naši nerazumljivi čustveni odzivi in ravnanja postanejo razumljivi in jih lahko spremenimo.

Pri delu s pari je delo nekoliko drugačno, saj je v ospredju predvsem dinamika odnosa med partnerjema in ne toliko njun odnos do drugih. Delo je zato tukaj bolj k cilju usmerjeno in zato tudi proces dela krajši. Pri delu s pari sledim Gottmanovi metodi partnerske terapije, ki sta jo na podlagi več kot 30 let raziskovanja razvila dr. John Gottman in dr. Julie Schwartz Gottman.

Osrednjo vlogo v psihoterapiji pa ne glede na tehniko ali vrsto terapije igra varen prostor, v katerem se zgradi zaupljiv odnos med klientom in mano. Tu se klient odpira in tu klient napreduje.

Rezervirajte si svoj termin

Izpolnite kontaktni obrazec ali pa zgolj pokličite na telefonsko številko 040 758 833. Tu sem za vas.