K: “Še nikoli nisem bil/a pri psihoterapevtu. Zame je to prvič. Malo mi je čudno. Ne vem, kaj naj rečem, kje naj začnem.”

P: “Začnite kjerkoli. Vse, kar boste povedali je pomembno.”

Približno tako se običajno začne uvodno srečanje, potem ko se posameznik prvič sreča s psihoterapijo. Ti prvi trenutki so največkrat nelagodni in tuji. A kmalu, potem ko besede najdejo pot, se napetost sprosti, posameznik svobodneje zadiha in se nekoliko udobneje namesti. Po uvodnih začetnih urah mu postane prostor domač in on sam sproščen. Ure, ki jih redno preživlja v terapevtski sobi mu postanejo dragocene. Čas zanj. Včasih je to edina ura na teden, ko se lahko posveti samo sebi.

To naše življenje pričakuje od nas. Da smo v stiku s seboj, svojimi občutki, željami in potrebami, saj kadar imamo sebe, lahko neodvisno vstopamo v odnose z drugimi in odločamo o poti po kateri želimo iti. S kom želimo iti. Mi izbiramo.

Pot lahko prehodiva skupaj. Z izkušnjami, ki sem jih pridobila v zadnjih 15. letih kot klientka in kasneje kot psihoterapevtka v okviru psihodinamskega in psihoanalitičnega pristopa, vam lahko na poti odkrivanja same/ga sebe pomagam. Nudim vam varen terapevtski prostor, v katerem so dovoljena vsa občutja in kjer vas nihče ne bo sodil. In nudim vam čas, kolikor ga potrebujete.

Vsak trenutek se lahko odločimo ZASE.